Čebelarji vosek po večini uporabljamo za izdelavo satnic. Ker so za izdelavo satnic poleg posebne opreme potrebne tudi velike izkušnje, jih po večini kupujemo pri različnih trgovcih in izdelovalcih satnic. Zaradi razmeroma visokih cen, nezadostnih količin na trgu in posledično vedno večjega povpraševanja, je čebelji vosek pogosto žrtev ponarejevanja. Kljub temu, da je problem ponarejevanja voska že dolgo naraščajoč problem v svetu, še vedno ne obstajajo mednarodno prepisane in standardizirane analitične metodo za rutinsko kontrolo njegove pristnosti. Zaradi tega je na svetovnem trgu že več kot 15 snovi različnega izvora, s katerimi se ponareja čebelji vosek. Te lahko po poreklu razvrstimo na:
rastlinski vosek – karnauba vosek , vosek sladkorne trske, itd.
živalski vosek – šelak vosek, goveji in ovčji loj
mineralni vosek – montana vosek, cerezin
derivati petroleja – parafin, mikrokristalni vosek
sintetični voski – stearin, PE voski, itd.
Rezultati nedavnih raziskav kažejo na posebej zaskrbljujočo situacijo na trgu voska oziroma satnic. Pri problemu s ponarejenim voskom odstopajo države bivše Jugoslavije, kjer imajo probleme z voskom s prevladujočim parafinom in v zadnjem času države zahodne Evrope, kjer so v vosku ugotovili prisotnost stearina.
Parafin se, kot zmes nasičenih ogljikovodikov (alkanov) z več kot 18 ogljikovimi atomi, smatra kot eden od najpogostejših ksenobiotikov v sodobnem čebelarstvu. Njegova prisotnost v čebeljemu vosku ima negativen učinek, tako na kemično komunikacijo v čebelji družini, kot na normalen fiziološki razvoj zalege. Pri sobni temperaturi je parafin trdna voskasta snov, ki se prične taliti pri temperaturi nad 37 0C. Satnica ki vsebuje dodatke parafina ima zato nižjo točko taljenja in slabšo vzdržljivost, elastičnost in trdnost, ter ni sposobna prenesti bremena medu in čebel. Takšna satnica pogosto zdrsne iz satnika v kritičnem obdobju npr. na akacijevi paši in tako naredi nenadomestljivo škodo in ostale preglavice čebelam in čebelarju. Satnica z dodatkom parafina ima deformirane šesterokotne oblike celic, kar povzroči da matica v takšne celice ne polaga jajčec, oziroma jih polaga nepravilno ali s slabo intenzivnostjo. V kolikor je delež parafina v čebeljem vosku zelo visok, čebele takšnega satja ne gradijo. Rezultat vsega skupaj lahko privede do propada zalege in čebelje družine.
Stearin je sestavljen iz palmitinske in stearinske kisline iz živalskih in rastlinskih maščob, pridobljen s saponifikacijo. V primerjavi s parafinom ima višje tališče in sicer 69 0C. V glavnem se uporablja za izdelavo sveč in mil, parafinskemu vosku dodajajo stearin za utrjevanje in belo obarvanje. Dodajanje stearina v čebelji vosek lahko napravi tega tako trdnega, da onemogoči normalen razvoj zalege v satnicah. Na belgijskem kmetijskem inštitutu (ILVO) so raziskali čebelji vosek z dodatki 15%, 25% in 35% stearina. Rezultati so pokazali, da že dodatki 15 % stearina povzročajo smrtnost čebelje zalege, ki se zvišuje z večjim deležem stearina v čebeljem vosku. Najnižja povprečna smrtnost je tako znašala 49 %, pri 35% stearina pa je bila smrtnost čebelje zalege celo 71 %.
Natančno določanje sestavin voska in ponarejanja se lahko izvede samo v laboratoriju. V seriji sodobnih analitskih metod, katere se v zadnjih 15 letih testirajo za analizo čebeljega voska z ciljem odkrivanja ponaredkov, se je za posebno zanesljivo, natančno in hitro izkazala metoda infrardeče spektroskopije .
K splošnemu zmanjšanju deleža ponaredkov v čebeljem vosku pa lahko največ prispevajo proizvajalci in predelovalci satnic z nabavo surovin, katerih izvor in kakovost nista vprašljivi. Na koncu je potrebno poudariti, da so cene satnic tudi kazalec prisotnosti tujih snovi v čebeljem vosku, zlasti parafina.
