Čebelarstvo Auguštin

Naša zgodba

Naša čebelarska pot se je začela z očetom, možem in tastom Martinom Adlešičem (1933-2013 ), ki nam je predal vso svoje bogato znanje in delovne navade, ki so še tako pomembne pri čebelarjenju.

Martin  Adlešič je začel čebelariti  leta 1955 z 9 AŽ družinami, po zaključeni vojaščini, ko mu je bilo 22 let. Čebelarili so vsi okrog njega in tudi njega se je prijela ljubezen do čebel. Na svojih izkušnjah se je hitro učil in leta 1958 je imel že 40 čebeljih družin.

Njegova čebelarska zgodovina je trdno povezana z revolucionarnim obdobjem slovenskega čebelarstva. Tedaj so začeli pod pokroviteljstvom  državnega čebelarstva Čego (kasneje Agromel) iz Ljubljane  uvajati nakladni panj. Tu se je leta 1959 zaposlil tudi sam in tako  iz majhnega čebelarja postal velik čebelar. Že po letu dni so mu zaupali vodstvo samostojnega čebelarskega obrata v Beli krajini s približno 400 panji.

Tista leta je s čebelami prepotoval celo Jugoslavijo. Pasišča so iskali predvsem po sosednji Hrvaški. Sprva so uporabljali prevoz po železnici, kar je bil pravi logistični podvig, pozneje pa so čebele prevažali s tovornjaki. Čebele je prevažal na pašo v Gorski Kotar, Liko, Dalmacijo. Od začetka marca do decembra je spal v šotoru v bližini stojišča. Takšno življenje je bilo težko, a plača je bila vredna naporov. Tista leta je s čebelami prepotoval celo Jugoslavijo. Tako je nastala tudi ta slika, ko so 1963 v Liki na vrisku točili tudi po 140 kg medu po panju.

Enostavnost dela z  nakladnimi panji ga je tako navdušila, da je leta 1961  vse svoje AŽ-panje zamenjal z nakladnimi in z njimi čebelaril do konca življenja. Njegov odnos do čebel je bil vedno preudaren, tako da  je pri panjih iskal tiste rešitve, ki bi bile najboljše za čebele, šele potem pa tiste, ki bi olajšale čebelarjevo delo. Vse negativne strani nakladnega panja je tast skušal odstraniti z inovacijami, kar mu je v veliki meri uspelo. Ko je opazoval druge čebelarje pri zlaganju AŽ panjev v prevozne čebelnjake, je začel takoj premišljevati kako bi to storil z LR panji. Skonstruiral je dve prevozni enoti za nakladne panje z 88 panji, s katerimi je čebelaril dolga leta in katere so kopirali   čebelarji iz tedanje Jugoslavije.

 

 

Martin Adlešič je bil vseskozi aktiven tudi v  čebelarskem društvu Črnomelj. Tajnik in predsednik je bil celih  21 let. V njegovem mandatu je društvo uspešno delovalo, saj so razvili društveni prapor, začeli aktivno sodelovati s sosednjimi društvi in čebelarji iz Hrvaške, ter se organizirali pri enotnem zatiranju varoj. Vedno je rad svetoval čebelarjem in delil svoje izkušnje ter predstavljal svoje izboljšave s katerimi si je olajšal delo. Tako je leta 1990 začel izdelovati nakladni LR 8 satni panj iz aluminijaste pločevine in stiropora, ki je za polovico lažji od ameriškega LR-panja. Iskal je namreč način, kako bi zaradi šibkega zdravja lažje čebelaril. Panj je tudi patentiral in dobil priznanje ČZS za inovacijo.

Za svoje prizadevno delo pa je dobil veliko priznanj:

  • Leta 1975 je prejel državno priznanje napredni čebelar Jugoslavije.
  • Leta 1974 in 1984 je prejel priznanje Medexa.
  • Leta 2000 diplomo Antona Žnideršiča za najboljšo inovacijo leta  za nakladne panje iz stiroporja.
  • Leta 2004 odličje Antona Janše I. stopnje.
  •  Leta 2012 ga je čebelarsko društvo  Črnomelj  imenovalo za častnega člana.

Martin Adlešič se je s svojimi dosežki izkazal za velikega čebelarja in bil za zgled vsem belokranjskim čebelarjem. Dočakal je 80-let, tudi s pomočjo čebel za katere je rekel, da ga držijo gor.

KJE SMO?

   
Lokacija naših nakladnih panjev se nahaja pod južnimi obronki Gorjancev, 6 km iz Metlike  zraven Radovice, ob sami meji s Hrvaško. Okoli čebeljih panjev smo posadili  sadno drevje in še nekatere medovite rastline. Tu ne manjka tudi priročna lesena lopa, v kateri imam shranjeno potrebno opremo za čebelarjenje.
Druga lokacija čebeljih panjev se nahaja med Črnomljem in Semičem, v vasi Ručetna vas. Ta prostor je poleg zidanice že vrsto let rezerviran za nakladne panje. Martin Adlešič se je za to lokacijo odločil zaradi bližine bivališča in  dobre paše v okolici. Prostor uporabljamo zaradi svoje dobre lege še danes.
      
Prostor za čebelarska dela kot so točenje, skladiščenje medu in ostalega čebelarskega materiala smo uredili v Črnomlju kjer tudi živimo.
 
Naše čebelarstvo pa je uradno registrirano v mestnem središču Metlike, kjer so na voljo tudi naši čebelarski produkti.