Naša čebelarska pot se je začela z očetom, možem in tastom Martinom Adlešičem (1933-2013 ), ki nam je predal vso svoje bogato znanje in delovne navade, ki so še tako pomembne pri čebelarjenju.
Martin Adlešič je začel čebelariti leta 1955 z 9 AŽ družinami, po zaključeni vojaščini, ko mu je bilo 22 let. Čebelarili so vsi okrog njega in tudi njega se je prijela ljubezen do čebel. Na svojih izkušnjah se je hitro učil in leta 1958 je imel že 40 čebeljih družin.
Njegova čebelarska zgodovina je trdno povezana z revolucionarnim obdobjem slovenskega čebelarstva. Tedaj so začeli pod pokroviteljstvom državnega čebelarstva Čego (kasneje Agromel) iz Ljubljane uvajati nakladni panj. Tu se je leta 1959 zaposlil tudi sam in tako iz majhnega čebelarja postal velik čebelar. Že po letu dni so mu zaupali vodstvo samostojnega čebelarskega obrata v Beli krajini s približno 400 panji.
Tista leta je s čebelami prepotoval celo Jugoslavijo. Pasišča so iskali predvsem po sosednji Hrvaški. Sprva so uporabljali prevoz po železnici, kar je bil pravi logistični podvig, pozneje pa so čebele prevažali s tovornjaki. Čebele je prevažal na pašo v Gorski Kotar, Liko, Dalmacijo. Od začetka marca do decembra je spal v šotoru v bližini stojišča. Takšno življenje je bilo težko, a plača je bila vredna naporov. Tista leta je s čebelami prepotoval celo Jugoslavijo. Tako je nastala tudi ta slika, ko so 1963 v Liki na vrisku točili tudi po 140 kg medu po panju.
Enostavnost dela z nakladnimi panji ga je tako navdušila, da je leta 1961 vse svoje AŽ-panje zamenjal z nakladnimi in z njimi čebelaril do konca življenja. Njegov odnos do čebel je bil vedno preudaren, tako da je pri panjih iskal tiste rešitve, ki bi bile najboljše za čebele, šele potem pa tiste, ki bi olajšale čebelarjevo delo. Vse negativne strani nakladnega panja je tast skušal odstraniti z inovacijami, kar mu je v veliki meri uspelo. Ko je opazoval druge čebelarje pri zlaganju AŽ panjev v prevozne čebelnjake, je začel takoj premišljevati kako bi to storil z LR panji. Skonstruiral je dve prevozni enoti za nakladne panje z 88 panji, s katerimi je čebelaril dolga leta in katere so kopirali čebelarji iz tedanje Jugoslavije.
Martin Adlešič je bil vseskozi aktiven tudi v čebelarskem društvu Črnomelj. Tajnik in predsednik je bil celih 21 let. V njegovem mandatu je društvo uspešno delovalo, saj so razvili društveni prapor, začeli aktivno sodelovati s sosednjimi društvi in čebelarji iz Hrvaške, ter se organizirali pri enotnem zatiranju varoj. Vedno je rad svetoval čebelarjem in delil svoje izkušnje ter predstavljal svoje izboljšave s katerimi si je olajšal delo. Tako je leta 1990 začel izdelovati nakladni LR 8 satni panj iz aluminijaste pločevine in stiropora, ki je za polovico lažji od ameriškega LR-panja. Iskal je namreč način, kako bi zaradi šibkega zdravja lažje čebelaril. Panj je tudi patentiral in dobil priznanje ČZS za inovacijo.
Za svoje prizadevno delo pa je dobil veliko priznanj:
- Leta 1975 je prejel državno priznanje napredni čebelar Jugoslavije.
- Leta 1974 in 1984 je prejel priznanje Medexa.
- Leta 2000 diplomo Antona Žnideršiča za najboljšo inovacijo leta za nakladne panje iz stiroporja.
- Leta 2004 odličje Antona Janše I. stopnje.
- Leta 2012 ga je čebelarsko društvo Črnomelj imenovalo za častnega člana.
Martin Adlešič se je s svojimi dosežki izkazal za velikega čebelarja in bil za zgled vsem belokranjskim čebelarjem. Dočakal je 80-let, tudi s pomočjo čebel za katere je rekel, da ga držijo gor.
KJE SMO?
