Združevanje čebeljih družin je pomemben čebelarski ukrep, s katerim šibko, brezmatično ali drugače neobetavno družino pravočasno pridružimo močnejši in urejeni družini. Namen postopka je zmanjšati izgube, ohraniti čebele in poskrbeti, da v čebelnjaku ostanejo zdrave, močne in dobro organizirane družine.

Praktični poudarek: združujemo mirno, zvečer in brez nepotrebnega vznemirjanja. Pri vsakem postopku pazimo na rop, dobro matico in zdravstveno stanje družin.

Kdaj se odločimo za združevanje?

Združevanje čebeljih družin je eno tistih opravil, ki se mu v čebelarstvu skoraj ne moremo izogniti. Prej ali slej se zgodi, da katera družina ostane brez matice, se preveč oslabi, ne dohaja razvoja ali pa bi jo bilo nesmiselno reševati z dodajanjem nove matice. V takih primerih je pogosto bolje, da čebele pridružimo drugi, močnejši družini, kot pa da vztrajamo pri ohranjanju družine, ki sama ne bo več dosegla zadovoljive moči.

Združevanje pride v poštev predvsem takrat, ko družina ostane brez matice, čebelar pa nima rezervne matice ali primernega matičnjaka. Prav tako se zanj odločimo, če je družina tako šibka, da ne zaseda dovolj satov, nima dovolj mladih čebel ali se ne more več normalno razvijati. Včasih družine združujemo tudi načrtno, na primer pred pomembno pašo, ko želimo ustvariti močnejšo gospodarsko družino.

Osnovno pravilo: šibkejšo družino dodamo močnejši

Pri združevanju velja pomembno pravilo: šibkejšo družino praviloma dodajamo močnejši ali vsaj srednje močni družini. Če združimo dve zelo slabi družini, rezultat pogosto ni dober. Slabost družine ima običajno vzrok, na primer slabo matico, pomanjkanje mladih čebel, bolezni, slabo zalogo hrane ali neurejeno gnezdo.

Dve šibki družini zato še ne pomenita ene dobre družine. Čebele iz slabše družine se veliko bolje vključijo v urejeno in delovno močno družino, kjer že obstajajo red, dobra matica in primerna organizacija dela.

Katero matico obdržimo?

Pred združevanjem moramo najprej ugotoviti, katero matico bomo obdržali. Če je ena družina brez matice, je odločitev preprosta. Če imata matico obe družini, moramo slabšo odstraniti. Navadno obdržimo mlajšo, boljšo in bolj plodno matico, vendar starost ni edino merilo.

Boljša je tista matica, ob kateri je zalega strnjena, družina mirna, zdrava in dobro razvita. Ni priporočljivo, da pustimo obema maticama, naj se sami dogovorita, saj lahko pride do boja, poškodb ali celo do tega, da združena družina ostane brez dobre matice.

Najprej preverimo zdravstveno stanje

Zelo pomembno je, da ne združujemo družin, pri katerih sumimo na bolezen. Če je družina oslabela zaradi bolezni, jo moramo najprej pregledati in po potrebi ukrepati po veterinarskih oziroma strokovnih navodilih. Združevanje bolne družine z zdravo lahko težavo samo razširi.

Preden se odločimo za združitev, preverimo zalego, zalogo hrane, stanje čebel, prisotnost matice oziroma zalege in splošno stanje satja.

Najprimernejši čas in priprava čebel

Združevanje je najbolje opraviti proti večeru, ko čebele prenehajo izletavati. Takrat so mirnejše, večina pašnih čebel je že v panju, čez noč pa se vonj družin lažje izenači. Pri delu si pomagamo z zmernim dimljenjem in po potrebi z rahlim pršenjem.

Za pršenje lahko uporabimo mlačno sladkorno raztopino, medeno vodo ali vodo z blagim vonjem melise. Namen pršenja ni močenje čebel, temveč umirjanje in izenačevanje vonja. Močnih, agresivnih ali neprimernih vonjav se je bolje izogibati, posebej tam, kjer bi lahko vplivale na satje, med ali počutje čebel.

Prvi način: neposredno dodajanje satov

Eden izmed načinov združevanja je neposredno dodajanje satov iz šibkejše družine v panj močnejše družine. Pri tem najprej odstranimo slabšo matico. Obe družini rahlo nakadimo in po potrebi popršimo z enako blago raztopino.

Iz šibkejše družine vzamemo sate z zalego, hrano in čebelami ter jih dodamo v panj močnejše družine. Iz močnejše družine odstranimo prazne ali manj uporabne sate, da naredimo prostor za sate, ki jih dodajamo. Čebele s praznih satov lahko previdno ometemo ali otresemo v panj nove družine.

Ko so sati preloženi, družino še enkrat umirimo z dimom, panj uredimo in zapremo. Če je brezpašno obdobje ali obstaja nevarnost ropa, moramo biti zelo previdni. Krmljenje naj bo zmerno, najbolje zvečer, panj pa naj ima po potrebi zoženo žrelo.

Rop je pri takih posegih ena večjih nevarnosti, zato ne smemo polivati sirupa po panju ali puščati odprtih satov z medom. Panj, iz katerega smo odstranili šibko družino, umaknemo, očistimo, po potrebi razkužimo in pospravimo.

Drugi način: združevanje s časopisnim papirjem

Drugi, pogosto varnejši in za čebele mirnejši način je združevanje s časopisnim papirjem. Ta metoda je posebej primerna pri nakladnih panjih, lahko pa jo prilagodimo tudi drugim panjskim sistemom. Bistvo metode je, da družini nekaj časa nista v neposrednem stiku.

Med njima je plast papirja, ki jo čebele počasi pregrizejo. V tem času se vonj družin postopoma pomeša, čebele se umirijo in združitev poteka z manj boja.

Postopek pri časopisni metodi

Najprej določimo, katera družina bo osnovna oziroma sprejemna. Običajno je to močnejša družina z dobro matico. Slabši družini odstranimo matico, če jo ima. Nato z močnejše družine odstranimo pokrov oziroma krovno desko in čez zgornji del plodišča položimo navaden časopisni papir.

Papir naj plodišče dobro prekrije, da čebele ne morejo takoj prehajati iz ene družine v drugo. Vanj naredimo nekaj manjših luknjic ali zarez, da se vonj lahko počasi izmenjuje, vendar ne toliko, da bi se čebele takoj pomešale.

Na časopisni papir nato postavimo plodišče oziroma naklado šibkejše družine s čebelami in satjem. Zgornji del panja zapremo s krovno desko in streho. Tako iz dveh panjev nastane en panj, vendar sta družini sprva ločeni s papirnato pregrado.

V enem do treh dneh čebele papir pregrizejo in se postopoma združijo. Znak, da je združevanje steklo, so lahko tudi koščki papirja, ki jih čebele začnejo odstranjevati iz panja.

Ureditev panja po združitvi

Po združevanju družine ne odpiramo prehitro. Najbolje je, da jo nekaj dni pustimo pri miru. Nato pregledamo stanje, uredimo gnezdo, zalego združimo v primeren del panja, nepotrebne prazne sate odstranimo, dobro satje shranimo, staro ali poškodovano satje pa izločimo.

Če je bila zgornja naklada samo začasna, jo po ureditvi odstranimo. Pomembno je, da ima združena družina dovolj prostora, dovolj hrane in dobro razporejeno zalego. Pri AŽ-panjih lahko postopek prilagodimo tako, da sate oslabljene družine dodamo v medišče ali drug primeren del panja močnejše družine, pri čemer ju ločimo s časopisnim papirjem. Tudi tu prej odstranimo slabšo matico in poskrbimo, da se čebele ne združijo prehitro. Ko čebele papir pregrizejo in se umirijo, panj uredimo, zalego prestavimo na primerno mesto, nepotrebno satje pa odstranimo.

Po združitvi je treba družino še nekaj časa opazovati. Preverimo, ali je matica prisotna in ali zalega, ali čebele mirno delajo, ali imajo dovolj hrane in ali ni znakov ropa. Če smo združevanje opravili pred pašo, bo močna, urejena družina bolje izkoristila pašne razmere.

Če smo združevali jeseni, je cilj, da gre v zimo dovolj močna, zdrava in dobro oskrbljena družina.

Zaključek

Združevanje čebeljih družin ni znak neuspeha, ampak del dobrega čebelarjenja. Čebelar mora znati presoditi, kdaj je družino smiselno reševati in kdaj je bolje čebele pridružiti močnejši družini.

S pravočasnim ukrepanjem prihranimo delo, zmanjšamo izgube in poskrbimo, da v čebelnjaku ostanejo predvsem zdrave, močne in dobro organizirane družine.