Čebelarstvo Auguštin

Osnovni pogoji za močne čebelje družine

V Sloveniji gojimo avtohtono kranjsko čebeljo pasmo (Apis mellifera carnica), ki živi v skupnosti imenovani čebelja družina. Čebeljo družino sestavljajo matica (plodna samica), 15.000 do 60.000 čebel delavk (neplodnih samic) in v času rojenja nekje med 100 in 1000 trotov (samcev).

Na razvoj  in  na moč čebeljih družin  vpliva več dejavnikov. Razdelimo jih  na zunanje — objektivne vplive, kot sta vreme in paša, na katere čebelarji nimamo vpliva, ter subjektivne, ki so popolnoma v naših rokah. Med najpomembnejšimi subjektivnimi vplivi so  čebelji panj, matica, neoporečno satje in ustrezna tehnologija.  Uspeh v čebelarstvu  ni mogoč, če manjka eden od prej naštetih dejavnikom. Nič nam  ne pomaga primeren in kvaliteten čebelji panj, če v njem gospodari slaba matica ali če matica odličnih zmogljivosti domuje v pretesnem panju, kjer ne more razviti svojih naravnih sposobnosti. Nič manj pa ni važna tudi izbira prave tehnologije čebelarjenja. Ta je odvisna od načina čebelarjenja, velikosti čebelarstva, paš,  razvoja čebel, razmnoževanja varoj in izbiri sredstev za zatiranje le teh. Slepo posnemanje in prenašanje posameznih tehnologij z enega geografskega  področja na drugo  lahko naredi več škode kot koristi. Vsak čebelar mora spoznati naravno okolje in razmere, v katerih čebelari, ker so tudi čebele del naravnega okolja. Čim bolj bomo poznali naravne razmere okolja, kjer čebelarimo, tem lažje bomo presojali primernost ukrepov, ki jih uporabljamo pri oskrbovanju čebel.

Omenil sem že, da je za razvoj močnih družin važen dejavnik čebelji panj. Kakšne lastnosti mora imeti dober panj, je že pred davnimi leti napisal naš veliki čebelarski učitelj Anton Janša. V knjigi Popolni nauk o čebelarstvu Janša glede lastnosti panja svetuje: Prostor v panju se mora dati zvečati ali zmanjšati, primerno številu čebel. Več čebel potrebuje večji, manj čebel manjši prostor. Če se število čebel skrči, se mora dati tudi prostor v panju zmanjšati, nasprotno pa zvečati, kadar se čebele pomnože. Za čebele je dober vsak panj, če jim vse leto omogoča ugoden razvoj in počutje. Za čebelarja je panj delovno sredstvo, ki mora najprej omogočati primeren razvoj in počutje čebel v vsem letu, nato uporabo vseh spretnosti in znanj, ki jih je človek usvojil v svojem razvoju in razvoju čebelarstva od davnin do dandanes.  Končno pa mora čebelarju z najboljšo tehnologijo omogočati tudi kar največji pridelek s čim manj stroški in vloženega dela na enoto pridelka.

Pred izbiro panja moramo temeljito premisliti o njegovih dobrih in slabih lastnostih ter možnostih, ki nam jih ponuja. Pri tem moramo upoštevati, v kakšnem podnebju čebelarimo in kakšne so pašne razmere v okolju, kjer bomo čebelarili. Pri izbiri panja je prav tako zelo pomembno, ali bomo čebelarili na enem kraju ali bomo čebele prevažali na različne paše. Vse to je namreč odločilno za tehnologijo, ki jo nameravamo izvajati pri oskrbi čebeljih družin, konec koncev pa tudi za uspeh čebelarjenja.

Čim hitreje in s čim manjšim trudom bomo lahko v panju storili posamezne ukrepe, tem bolj je uporaben. Važno je tudi, da je take konstrukcije, da ga lahko po potrebi zvečamo ali zmanjšamo. To je zlasti važno pri dobrih pašah, ki so, žal, vse redkejše, in ko čebelar akumulira dohodek in ustvarja rezervo za slabše letine. S hitrim in enostavnim povečanjem prostora lahko bistveno povečamo pridelek medu, zlasti če s tem ne motimo čebelje družine pri njenem delu. Izogibajmo se kompliciranih in zaradi tega dragih konstrukcij, ki v ničemer ne prispevajo moči družine in s tem v zvezi pridelku medu. Izgubljamo le čas, ki ga nimamo nikoli dovolj.

Za dober spomladanski razvoj je dobra matica pogoj za vitalnost in zmogljivost družin. Neizpodbitna resnica je, da lahko samo kakovostne matice razvijejo močne družine, ki so sposobne  za doseganje visoke donosov vseh čebeljih pridelkov. V prvorazredne matice štejemo tiste matice, ki lahko v aktivni sezoni razvijejo čebelje družino s 60.000 čebelami. Zato ima selekcija in odbiranje čebel zelo velik pomen. Pri spomladanskih pregledih družin, pogosto med njimi opazimo velike razlike v razvoju, čeprav so bile družine v jeseni pred zazimitvijo po moči približno enake. Ne trdim, da kdaj pa kdaj za tako stanje niso krivi drugi vzroki, vendar je v veliki večini za te razlike kriva slaba matica. Zato bi morali čebelarji pri vseh prvih spomladanskih pregledih zamenjati vse neustrezno matice in jih nadomestiti z mladimi. V sodobnem čebelarstvu je nujno da imamo, odvisno od števila družin, tudi ustrezno število rezervnih družin oziroma matic. Z nobenim ukrepom ne pospešimo spomladanskega razvoja tako, kot če v tem letnem času zamenjamo neustrezne matice z mladimi, ki so polne življenjske moči.

Iz rezervnih družin dobimo tudi material za izenačevanje družin. Izenačevanju družin posvečamo spomladi verjetno premalo pozornosti. Če družinam, ki imajo dobro matico, pa so iz katerega koli vzroka nekoliko zaostale v razvoju, dodamo en ali dva sata zalege s čebelami. S tem ukrepom  jih po moči približno izenačimo z drugimi, kar bo imelo za končno posledico večjo skupno moč čebelnjaka. Opisani ukrep je še boljši, če rezervne družine prezimujejo na drugem mestu in se izletne čebele ne vračajo v prvotne panje.

Ta ukrep pa ne poveča samo skupne moči družin v čebelnjaku, ampak imamo od njega tudi druge koristi. Pri nadaljnjih periodičnih pregledih so zaradi tega pri vseh panjih potrebni enaki posegi. Povečanje prostora, prestavljanje zalege, rojilno razpoloženje itn. nastopa sočasno. Tako si prihranimo veliko truda, ker nobena reč ne vzame čebelarju toliko časa kot pred pašo različna moč družin. Premočno razvite družine izgubljajo med pašo svojo moč v praznem rojenju, slabše pa se razvijejo šele na račun paše, kar vse vpliva na skupen pridelek družin v čebelnjaku.

Za dober razvoj spomladi je odločujoča tudi navzočnost zadostnih količin zdrave hrane in cvetnega prahu. Brez zadostnih zalog visoko kakovostne hrane v čebelji družini niti vrhunska matica ne more razviti močne čebelje družine. Ta ni potrebna samo zato, ker jo čebele potrebujejo za svoj obstoj in nego zalege, ampak deluje tudi kot regulator toplote, saj so v tem letnem času nenadne ohladitve zelo pogoste. Pri pičlih zalogah hrane družine v bistvu že čutijo lakoto in zaradi nagona po samoohranitvi matico slabše hranijo; ta zaradi tega polaga tudi manjše število jajčec, kar se kasneje pokaže na moči družine. Znano je, da se  spomladi, po prezimitvi, najboljše  razvijejo tiste družine, ki porabijo največ hrane. To je razumljivo, saj se porabljena hrana  preoblikuje v živo čebeli. Več kot je porabljene hrane, več je posameznih čebel, bolj je močna čebelja družina.

Za vzrejo močnih čebeljih družin je eden od osnovnih pogojev tudi mlado satje  v panju.  Satje je sestavni del čebeljega panja. V njem čebele gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medičine, medu in cvetnega prahu. Ne nazadnje je to tudi prostor za bivanje in prezimovanje čebel. Satje varuje čebele pred zunanjimi vplivi, zato je tudi ključni dejavnik preživetja čebelje družine. V panju uravnava toplotni režim, saj je vosek zaradi svoje velike toplotne kapacitete nekakšen akumulator toplote. Ker v satju obstaja določena mikroklima (toplota in vlažnost), sta od njegove kakovosti v veliki meri odvisna normalen razvoj čebelje družine in kakovost medu. V čebelarski teoriji in sodobni čebelarski praksi se smatra, da je sat  še dober, če se v njem ni poleglo več kot 12-15 generacij čebel. To je sat kateri ni starejši kot dve leti, kar pa ne pomeni, da moramo vse  starejše zamenjati. Te v panju uporabimo za skladiščenje čebelje hrane in jih v panju postavimo ob stenah panja. Obstaja nekaj zlatih čebelarskih pravil, ki bi jih moral poznati vsak čebelar in se jih tudi držati. Eno izmed teh pravi, da je treba vsako leto zamenjati od tretjine do četrtine vsega satja v panju.

Če zadostimo opisanim najosnovnejšim pogojem in če ne pridejo vmes druge katastrofe, kot so bolezni čebel, zastrupitve itd., morajo ob količkaj dobrih pašah čebelje družine doseči ustrezno moč. In za konec še ena opomba. Osnovne pogoje za vzrejo močnih čebeljih družin je treba doseči kumulativno, saj pomanjkanje enega spodbuja rezultate drugih. Le če skupaj obstajajo v čebelji družbi, zagotavljajo optimalne rezultate.