Začetki

Naš lep slovenski pregovor pravi, da si matere in očeta ne moreš izbirati sam, medtem ko si tasta in taščo lahko. Tu sem imel veliko srečo, kajti tast Martin Adlešič je eden največjih in naprednejših belokranjskih čebelarjev, ki čebelari že vrsto let s preko 100 nakladnimi čebeljimi panji v dveh prevoznih enotah. Poleg tega je še čebelarski inovator in si vse panje in izboljšave le teh izdeluje sam doma.


Ljubezen je hotela, da sem se poročil z njegovo hčerko edinko in kot prava čebelarjeva hči je za doto dobila 30 čebeljih družin v nakladnih panjih, jaz pa zbirko revij Slovenskega čebelarja od leta 1970 dalje za študij čebelarstva. Tako se je leta 1989 nenadejano začela moja čebelarska avantura in upam da bo še trajala dolga leta. Kot pravi mož in gospodar sem živali prevzel v svojo oskrbo, kar se je takoj pokazalo kot nespametna odločitev, kajti te živali so grozno pikale. Šele tedaj mi je prišel na misel pregovor, ki pravi, da bi bili vsi čebelarji, če čebele ne bi pikale. Iz preventivnih razlogov sem začel vedno s seboj nositi malo večjo sliko, da so me vsega zabuhlega in otečenega prepoznali vsaj bližnji.

Prvi dnevi mojega čebelarjenja so bili težki, kajti nisem imel nobenih izkušenj, pa tudi razlikovanje trota in matice mi je delalo velike težave. No, potem ko smo matico pobarvali ni bilo problemov. Hvala bogu, da mi je vedno ob strani z jeklenimi živci in svojimi nasveti ter izkušnjami stal tast in žena Greta z kamagelom za lajšanje oteklin od čebeljih pikov.
Pod tastovo taktirko, sem počasi pridobival izkušnje in začel počasi razumevati organiziranost in življenje čebel. Že prva leta sem dosegel lepe rezultate, kar mi je dalo še dodatnega elana in volje. Nikdar ne bom pozabil julija leta 1991, ko sem v vojaški uniformi branil južno mejo, čebele so pa nosile medičino kot neumne. Tedaj je bil dnevni donos tudi čez 6 kg na družino. Skratka, z leti sem si s pomočjo mojega mentorja tasta Adlešič Martina, nabral prakse in znanja, tako da lahko sedaj rečem da sem že star maček v čebelarjenju z LR panji.

Prišel sem pa do zlatega pravila čebelarstva, ki pravi, da pri čebelah ni pravila.