Čebele in podnebne spremembe

Podnebje se spreminja in te spremembe vedno bolj vplivajo na nas. Ali ste opazili, da so neurja in poplave vedno pogostejši? Ali se vam ne zdijo zime toplejše, z manj snega in več dežja? Se vam ne zdi, da je pomlad vsako leto zgodnejša, da rastline cvetijo in da se ptice vračajo prej, kot ste pričakovali? Vse to so znaki pospešenih podnebnih sprememb – ali globalnega segrevanja, kot to včasih imenujemo.

Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na našem celotnem planetu. V zadnjih desetletjih opazujemo spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti, zlasti izgorevanja fosilnih goriv, zaradi česar se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju. Ta plin povzroča t. i. učinek tople grede. Mogoče je, da bo nadaljnje izgorevanje premoga in ogljikovodikov povzročilo znatno zvišanje temperature in druge, po pričakovanju po večini neugodne posledice.Tako se je povprečna temperatura v Evropi v minulih stotih letih zvišala za skoraj 1 °C, po strokovnih napovedih pa se bo do leta 2100 zvišala še za 2 do 6,3 °C. Do leta 2071 bo dosežena stopnja, ko bo polovica poletij tako vroča, kot je bilo vroče poletje leta 2003.

Tistega leta je v Evropi zaradi poletne vročine prezgodaj umrlo skoraj 22.000 ljudi, v Španiji in na Portugalskem so zaradi vročine izbruhnili številni gozdni požari, v Grčiji so našteli rekordno število vročih dni, v Sloveniji pa je bila izmerjena najvišja temperatura v minulih stotih letih +40 °C.Zaradi podnebnih sprememb grozijo prebivalcem otokov orkani in naraščanje morske gladine, Afričanom suša, prebivalcem celine pa poplave in zemeljski plazovi. Posledica podnebnih sprememb bo izumrtje številnih živali – koral, polarnih medvedov, tjulnjev, pingvinov. Uničeni bodo tudi alpski ekosistemi. Zaradi taljenja ledenikov nam bo zmanjkalo tudi velikih zalog pitne vode.Že dozdajšnji ekstremni dogodki so pokazali, da lahko hude suše zelo ogrozijo pridelavo hrane, močni nalivi pa povzročijo hudourniške poplave in plazove zaradi razmočenosti površja. Silovita neurja z rušilnim vetrom, intenzivnimi padavinami in točo ogrožajo premoženje ljudi in posevke, v skrajnih primerih pa lahko ogrozijo tudi človeška življenja.Tudi slovenski čebelarji se bomo morali v prihodnosti spopasti s spremenjenimi podnebnimi razmerami, saj pričakujemo precej zvišane temperature zraka in tal, spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire ter večjo intenzivnost in pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Kako bodo te podnebne spremembe vplivale na čebele, je težko natančno predvideti, lahko pa smo prepričani, da njihov vpliv ne bo blagodejen.

Sprememba življenjskega cikla

Vremenski ekstremi bodo vplivali predvsem na življenjski cikel naše kranjske sivke. Zaradi zgodnejših pomladi in poznejših zim, bodo čebele dalj časa dejavne, to pa za našo kranjsko sivko ne bo dobro, saj potrebuje zimski odmor. Če tega ne bo, bodo matice zalegale tudi čez zimo. Posledica bo večja poraba zimskih zalog hrane, čebelarji pa bomo prikrajšani za možnost zatiranja varoj pozimi, ko so te na čebelah in so najbolj ranljive. Zato se bodo varoje v večjem številu pojavile že spomladi in povzročale težave pri spomladanskem razvoju čebelje družine, še večje pa pozneje.

Problem suše

Višje poletne temperature s sušo bodo povzročile vse dolgotrajnejša brezpašna obdobja. Ob pomanjkanju hrane na travnikih, opustošenih zaradi intenzivnega kmetijstva, bodo čebele cvetni prah vse pogosteje nabirale na koruzi, obdelani z neonikotinoidi, in si tako vnaprej podpisale smrtno obsodbo. Pričakujemo sicer lahko, da bodo zdajšnje medovite rastline nadomestile nekatere nove. Ena izmed takšnih je na primer tudi bršljan, ki bo zaradi toplih jeseni lahko obilno medil in tako še dodatno izčrpaval dolgožive zimske čebele. Te naj svoje življenjske energije ne bi uporabljale za hranjenje zalege, prinašanje vode, nektarja in cvetnega prahu, temveč naj bi pozimi mirovale.
Spremembe (višje temperature, suše) bodo gotovo stresne tudi za medovite rastline, ki bodo zaradi tega manj medile in bodo vse manj zanesljiva paša za čebele. Zaradi toplejšega podnebja se bo zmanjšala tudi rastlinska pestrost. Čebele bodo izgubile nekatere paše, ostale bodo brez nektarja, cvetnega prahu in vode, zato se utegne pogosteje pojavljati ropanje čebel. Ta pojav bo skupaj z reinvazijo varoj še pospešil negativno delovanje teh zajedavcev na čebelje družine.

Azijski sršen

Zaradi zvišanja temperature bo naše okolje postalo idealno tudi za naselitev nekaterih drugih škodljivcev čebel, ki se hitreje razmnožujejo in širijo v toplejšem podnebju. Tako se je npr. azijski sršen (Vespa velutina) že kar udomačil v Franciji. Te žuželke gradijo svoja gnezda visoko v krošnjah iglavcev, nevarne pa so zlasti za čebele, saj jih množično napadajo kar v panjih in odnašajo v svoja gnezda za hrano ličinkam. Ker žrejo tudi zalego, lahko v kratkem uničijo celotno čebelje gnezdo.

Mali panjski hrošč

Pozabiti pa ne smemo niti na malega panjskega hrošča (Aethina tumida). Ličinke tega škodljivca se hranijo tako z medom in cvetnim prahom kot tudi zalego. Z ritjem po satju vznemirjajo čebele in z iztrebki onesnažijo satje. Hrošč praviloma povzroči večjo škodo le oslabelim oziroma šibkim čebeljim družinam, takšnih pa v obdobju ekstremnih vremenskih razmer ne bo težko najti. Na žalost imamo teha škodljivca že v sosednji Italiji.

Da postajajo poleg varoze z njenimi posrednimi vplivi in intenzivnega kmetijstva z uporabo pesticidov podnebne spremembe še eden izmed stresnih dejavnikov za čebele, smo se lahko prepričali lani, ko je vreme dobesedno podivjalo. Poleti smo bili priča dolgotrajnemu deževnemu obdobju, ki nam je dobesedno odplaknilo kostanjevo in gozdno pašo, pozneje pa daljšemu brezpašnemu obdobju, med katerim so se čebele dobesedno spopadale za vsako kapljico nektarja. Proti koncu leta pa so jih presenetile poletne temperature, cvetenje spomladanskega cvetja in ekstremni temperaturni skoki, ki so dosegli razliko tudi več kot 30 °C.

Če se bodo takšni vremenski ekstremi nadaljevali, najhujša posledica podnebnih sprememb ne bodo tajfuni, suše in poplave, temveč dolgoročno izumiranje čebel. Da bi to preprečili, bo treba v prihodnje veliko več pozornosti nameniti ukrepom, ki bodo čim bolj omilili negativne vplive podnebnih sprememb. Ukrepe v čebelarstvu bo treba bolj prilagoditi vsakokratnim vremenskim razmeram. Krmljenje, zdravljenje in prezimovanje bodo namreč učinkoviti samo, če bodo usklajeni z razvojem čebeljih družin, čeprav bo ta lahko iz leta v leto različen.